Poročilo »Alpe. Od Ria 1992 do 2012 in v prihodnje: 20 let trajnostnega razvoja gora. Kaj smo se naučili in kako naprej?«, ki ga je naročilo švicarsko predsedstvo Alpske konvencije, ponuja pregled o glavnih ustanovah, ki so akterji v Alpah, ter opis in analizo izbranih izvedenih aktivnosti.

Med temi alpskimi ustanovami je mreža ALPARC, ki je – ob boku z Zvezo v Alpah, alpskim mestom leta in CIPRO – »prejela veliko pohval za povečanje pomembnosti same Alpske konvencije kot tudi splošnega alpskega 'duha' - dojemanje skupnih ciljev in izzivov na vseh področjih. Te mreže v glavnem delujejo dobro, tudi tam, kjer se Alpska konvencija sooča z izzivi zaradi političnih blokad […]. Predstavljajo mobilizacijo prebivalcev, lokalnih predstavnikov, raziskovalcev, upravljavcev zavarovanih območij in ekoloških združenj od spodaj navzgor v primerjavi z identifikacijo alpskega gorskega masiva z Alpsko konvencijo in programom alpskega prostora od zgoraj navzdol […]« (Price in drugi, 2011, str. 37).