Začetek triletnega projekta o pomenu in vlogi zavarovanih območij v času podnebnih sprememb sega v januar 2010, njegovo izvajanje pa se nadaljuje tudi v letu 2011. Izvajalci projekta uporabljajo tri različne pristope, ki so odvisni od obravnavane tematike:

1. Vključitev ukrepov varovanja podnebja v delovne programe zavarovanih obmocij: mobilnost, ekološka gradnja, turizem;
2. Varovanje biotske raznovrstnosti v času podnebnih sprememb: primer velikih zveri;
3. Odnosi z javnostjo in osveščanje upraviteljev, obiskovalcev in lokalnih prebivalcev zavarovanih območij o globalnih podnebnih spremembah: dejavnosti namenjene informacijskim srediscem.

Pogovori s strokovnjaki so nam pomagali razumeti, da se glavna prednostna vprašanja zavarovanih območij v Karpatih ne osredotočajo na vplive podnebnih sprememb. Kljub temu se upravitelji zavedajo nujnosti prilagoditve tem spremembam. Predlagane projektne dejavnosti morajo biti tako povezane s prednostnimi vprašanji ter obenem odgovoriti na izziv prilagoditvenih strategij podnebnim spremembam.

V prvem letu izvajanja projekta so bile dejavnosti usmerjene v izdelavo prvih osnutkov dokumentov in v študije pregleda stanja. Najpomembnejša dosežka prvega projektnega leta sta priprava “Seznama ukrepov zavarovanih območij na področju podnebnih sprememb “ in nastanek “Koncepta strategije komuniciranja za zavarovana območja Mreže zavarovanih območij v Karpatih (CNPA) “.

Različne študije predvidevajo, da se bo segrevanje zemeljskega površja nadaljevalo ne glede na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Takšno segrevanje bo sprožilo spremembe v sestavi gorskih ekosistemov in habitatov, kar bo povzročilo selitve živalskih vrst. Da bi živalim olajšali premike, moramo delovati v smeri zagotavljanja ekološke povezanosti.

Rezultati dejavnosti prvega projektnega leta so pokazali, da glavna nevarnost velikim zverem niso podnebne spremembe, temveč človek, ki s svojim delovanjem uničuje primerne habitate za življenje velike zveri. Vprašanje podnebnih sprememb ostaja ne glede na to pomembno, saj ne vemo, kako bodo te spremembe vplivale na interakcije med medvedom in človekom (zaradi višjih temperatur lahko zmotijo medvede med zimskim spanjem). Velike zveri so skupaj s kopitarji, njihovim najpomembnejšim plenom, vseeno ena izmed krovnih vrst za metodologijo ekoloških mrež, ki sloni na pristopu, osredotočenem na živalske vrste.

V različnih regijah sprejemajo lokalni deležniki, prebivalci in širša publika ekološke mreže na različne načine. Dejavnosti komuniciranja lahko predstavijo deležnikom pomen ekoloških mrež in tako pripomorejo k višji ravni osveščenosti. Za izvedbo takšnih dejavnosti moramo razviti specifična orodja komuniciranja.