V alpskem prostoru, ki se razteza na okrog 190 000 km², živi približno 14 millijonov prebivalcev. Gostota prebivalstva pa se od regije do regije zelo spreminja, predvsem med zelo urbaniziranimi vznožji dolin in bolj izoliranimi ali višje ležečimi podeželskimi kraji.

Alpski lok je pod močnim pritiskom zaradi prometa, predvsem cestnega tranzita, naraščajoče urbanizacije, osiromašene krajine, oslabljenega kmetijstva in ponekod izseljevanja s podeželja, industrijskega zimskega športa, masovnega turizma, intenzifikacije kmetijstva ob vznožju dolin in zapuščanja gorskih krajev, spodjedanja biotske raznovrstnosti in seveda, zaradi podnebnih sprememb.

Zaradi omenjenih pritiskov, in še posebej zaradi učinkov podnebnim sprememb, so prizadeta tudi zavarovana območja.

Alpski prostor je tako postavljen pred nove izzive: razvoj mehke mobilnosti v zavarovanih območjih, a tudi pri dostopu do njih, vzpostavitev čezalpske ekološke mreže, podpora ekološki gradnji ali obnovi stavb, prenova gospodarstva, predvsem na področju storitev in kmetijskih dejavnosti, podpora kakovostnemu kmetijstvu ob spoštovanju okolja, upravljanje z vodnimi viri, boj proti podnebnim spremembam…