ALPARC in Alpska konvencija



		Alpska konvencija je mednarodna pogodba iz leta 1991 o dolgoročnem varovanju naravnega ekosistema in spodbujanju sonaravnega razvoja v Alpah ter sočasnem varovanju gospodarskih in kulturnih interesov prebivalcev držav pogodbenic.
Alpsko konvencijo je ratificiralo osem alpskih držav : Avstrija, Francija, Italija, Kneževini Liechtenstein in Monako, Nemčija, Slovenija in Švica.

Mreža Alparc, prispevek k Alpski konveciji

Dejavnosti mreže Alparc sodijo v okvir Alpske konvencije in njenih izvedbenih protokolov. Določi jih Mednarodni izvršni odbor mreže Alparc, ki ga sestavljajo predstavniki zavarovanih območij vseh alpskih držav, potrdi pa stalni odbor Alpske konvencije.
Pri vseh zadevah v zvezi z zavarovanimi območji mreža Alparc sodeluje s Stalnim sekretariatom Alpske prek Pisarne za zavarovana območja Task Force : vzpostavitev podatkovnih bank ter izdelava študij in izvedenskih mnenj na področju varovanja alpskega prostora. Glavna naloga izhaja iz 12. člena protokola Alpske konvencije »Varstvo narave in urejanje krajine«:

12. člen:

“Podpisnice pogodbe se enakovredno zavzemajo za oblikovanje državnega in čezmejnega omrežja, ki bo vključevalo obstoječa zavarovana območja, biotope in druge oblike zavarovanja. Zavzemajo se tudi za uskladitev ciljev in ukrepov v čezmejnih zavarovanih območjih.”

Namen protokola je izboljšati varovanje narave, zlasti vrst, biotopov, habitatov in krajine, zaradi česar je treba poenotiti varovalne ukrepe v celotnem alpskem prostoru.

Predsedstvo 2011/12: Švica

Alpska konvencija ima:

Marco Onida je generalni sekretar Alpske konvencije od leta 2007.

Regula Imhof je namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije od leta 2007.

Če želite izvedeti več o Alpski konvenciji, si oglejte njeno spletno stran: www.alpconv.org