Med mondenimi letovišči Azurne obale in visokimi vrhovi pogorja Mercantour se nahajajo precej neznane Azurske predalpe . Sestavljajo jih kraške planote, soteske, gozdovi in rodovitne doline. Kulturni naboj pokrajini podajo številne slikovite, živahne in gostoljubne vasice.
Območje velja za eno najbolj biotsko pestrih delov Francije, saj lahko tu najdemo kar tretjino francoske flore.Takšna biotska pestrost je rezultat več tisoč letnega odnosa med človekom in naravo ter ohranjanju pašništva.
Področje dodatno zaznamuje prepletanje vplivov Sredozemlja in Alp, ter visoka stopnja ohranjenosti okolja. Če k temu prištejemo še nekaj manj kot 2000 jam in 140 kilometrov jamskih sistemov, ki omogočajo človeku vpogled v široko razvejano podzemno omrežje, so Azurske predalpe pravi vodni stolp Azurne obale.
V preteklosti so se prebivalci ukvarjali s kmetijstvom, gozdarstvom in pašništvom. Kasneje se je v kraju Grasse razvila industrija parfumov, območje pa zaživelo s pridelovanjem dišavnic.
Danes je, čeprav v manjši meri, kmetijska dejavnost še vedno prisotna. Temelji predvsem na reji drobnice in goveda na prostem, ter gozdarstvu.
Večina vasi je bila zgrajena že v srednjem veku in se nahajajo visoko na robu skalnih pomolov. Takšna poselitev priča o prilagoditvi prebivalcev na razgibano pokrajino in nevarnosti tistega časa, saj imajo vasi grajene tudi obrambne položaje.
Takšnih starodavnih vasi, pod oznako kulturne dediščine je precej: kapela Gratemoine v kraju Séranon, razvaline vasi Gréolières, srednjeveška cerkev Mas, vpliv ruske arhitekture v kraju Thorenc, ipd. Omenjeno območje je ob svoji vrnitvi iz otoka Elba prečkal Napoleon I., po katerem se imenuje tudi slikovita cesta.
Azurske predalpe k obisku vabijo športne navdušence številnih zvrsti na prostem, ki si želijo aktivnih počitnic (pohodništvo, gorsko kolesarjenje, jahanje konj, padalstvo, plezanje, športi na rekah, jamarstvo, via ferrata, zimski športi v smučarskih centrih Audibergue in Gréolières-les-neiges).
Marca 2012 se je uresničila želja 45. občin, 8. medobčinskih skupnosti, departmaja Primorske Alpe, regije Provansa-Alpe-Azurna obala, Francije, prebivalcev in strokovnjakov po medsebojnem sodelovanju.
Območje je namreč prejelo oznako Naravni regijski park. Kot tak je postal 48. naravni regijski park v Franciji in 6. po vrsti v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in pomemben člen v verigi ekološkega kontinuuma, ki povezuje mokrišče Camargue in narodni park Mercantour.
Osebna izkaznica parka
Ime zaščitenega območja |
Naravni regijski park Azurske predalpe |
Ime upravljalca (če je drugačno) |
Mešani sindikat naravni regijski park Azurske predalpe |
Država |
Francija |
Površina (ha) |
88 944 ha |
leto ustanovitve |
2012 |
IUCN kategorija |
V |
Pravna osnova |
Ozemeljska skupnost |
Vključene pokrajine |
Provansa-Alpe-Azurna obala |
Število občin |
45 |
Najnižja točka (m) |
90 m |
Najvišja točka (m) |
vrh Le Cheiron, 1778 m nadmorske višine |
Število prebivalcev |
31 272 prebivalcev |
Skupna površina gozda |
60 % površine parka, oziroma 60 000 ha |
Skupna površina ledenikov |
0% |
Skupna površina pašnikov |
park zajema 36% vseh pašnikov departmaja Primorske Alpe |
Prevladujoči tip pokrajine |
zelo raznolik: kraške planote, ozke doline in soteske, gorska stepa in široke kmetijske ravnine, obdelovalne terase ob vznožjih, itd. |
Značilna fauna |
mali gad |
Značilna flora |
v naravnem parku se nahaja tretjina francoske flore |
Glavne turistične zanimivosti |
vasica Gourdon, ki velja za eno najlepših v Franciji |
Informacijska središča (število, ime, prevladujoče teme) |
|
Internetna stran |
www.pnr-prealpesdazur.fr |
Število zaposlenih |
7 |
Dostop |
Z avtomobilom: avtocesta Nica-Marseille, izhod Cannes/Grasse, nato v smeri Grasse, ali iz smeri doline Var po Napoleonovi cesti (la route Napoléon), ali Puget-Théniers; z vlakom: železniška postaja v kraju Grasse in Puget-Théniers |